Zdravje in družbene neenakosti iz perspektive spola, etničnosti in hendikepa

• Prepoznavanje in razumevanje vpliva spola, razreda, etničnosti in hendikepa na zdravje ljudi.
• Razumevanje različnih socialnih in političnih kontekstov.
• Znanja in spretnosti za skupno analizo potreb in načrtovanje ter soustvarjanje ustreznih storitev na konkretnem področju socialnega dela.
• Spretnosti in znanja za omogočanje dostopa do pomembnih virov ter sredstev in uporabe omrežij na konkretnem področju socialnega dela.
• Razumevanje delovanja institucij in izboljševanje institucionalnih praks.
• Kritično branje strokovnih govoric (diskurzivna ali epistemološka analiza) in njihovih učinkov na konkretnem področju socialnega dela.

Prepoznavanje socialno-ekonomskih dejavnikov kot odločujočih na področju zdravja ljudi. Poudarjeni bodo socialno ekonomski dejavniki, ki negativno vplivajo na zdravje žensk, etničnih manjšin in ljudi z ovirami. Učinkovanje razreda, spola in etničnosti na dostop do zdravstvenih storitev, resursov ter vpliv revščine na zdravje ljudi v globalni perspektivi. Biopolitika in komodifikacija telesa. Telo in zdravje kot presečišče družbenih diskurzov. Primerjalne epidemiološke študije in študije primerov. Zdravje in trg dela. Stres in zdravje. Duševno zdravje in neenakosti. Hrana kot politično vprašanje. Motnje hranjenja. Reproduktivno zdravje žensk in nove reproduktivne tehnologije. Etične dileme na področju telesa in zdravja. Zdravje in socialno delo. Vpliv skrbstvenega dela na zdravje žensk. Samomor . Vpliv nasilja na zdravje žensk.

Izbrane teme:

• Zdravje in družbene neenaksoti v času naravnih in človeško povzročenih katastrof in odzivi socialnega dela
• Travma, odzivi na travmo in okrevanje
• Otroška paraliza in druge kronične bolezni otork in družbene neenakosti
• Spol , zdravje in družbene neenakosti
• Motnje hranjenja kot vidik družbene neenakosti
• Pravica do vode in družbene neenakosti
• Tableti kot tiha odvisnost
• Vpliv mednarodnega kapitala na neenakosti na področju zdravja (farmakologija, multinacionalke)
• Zdravje in družbene neenakosti v Vzhodni Evropi
• Vpliv ekonomske krize na slabšanje zdravja ljudi: determinante zdravja in družbene neenakosti

Coote, Anna, Percy, Andrew (2021). Univerzalne temeljne storitve. OPRO, Ljubljana.

Zaviršek, Darja (2018). Vpliv revščine, prekarnosti in zdravja na spretnosti odraslih: intersekcijska perspektiva. V: Javrh, Petra ur., Spretnosti odraslih. Andragoški center Slovenije, Ljubljana. Str. 117-132. 

Zaviršek, Darja in Bezjak, Sonja (2021). Zeleno socialno delo in okoljska pravičnost na primeru vode in hidroenergije . Socialno delo, Let 60, št 2. (Posebna številka Etika in humanizem v socialnem delu).

Okoljski boji (2020). Posebna številka Časopisa za kritiko znanosti. Ljubljana

Uršula Čebron et al. (ured.) (2016), Kulturne kompetence in zdravstvena oskrba. NIJZ, Ljubljana.

http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/prirocnik_kulturne_kompetence_2016.pdf

ZAVIRŠEK, Darja. Starejše ženske in duševno zdravje : moč stereotipov v današnjih sistemih pomoči V: SKELA-SAVIČ, Brigita (ur.), HVALIČ TOUZERY, Simona (ur.), AVBERŠEK-LUŽNIK, Ivica (ur.). Aktivno staranje kot multiprofesionalni izziv : zbornik prispevkov z recenzijo. Jesenice: College of Nursing: = Visoka šola za zdravstveno nego, 2012, str. 45-52.

Zaviršek, Darja (1994), Ženske in duševno zdravje. VŠSD, Ljubljana.

Leskošek, Vesna (2012), Družbene determinante zdravja : nabor kazalnikov za merjenje vpliva revščine na zdravje. Zdravstveno varstvo. Letn. 51, št. 1 , str. 21-32. Dostopno: http://versita.metapress.com/content/8477546086660586/fulltext.pdf

Bass, Ellen in Davis, Laura (2006), Pogum za okrevanje , FSD, Ljubljana.

Bywaters, Paul in McLeod, Eileen in Napier, Lindsey (2009), Social Work and Global health Inequalities. Practice and Policy developments. The Policy Press, Bristol.

Stuckler, David , Siege, Karen (ured.) (2011), Sick Societies. Responding tot he Global Challenge of Cronic Disease. Oxford Univ. Press, Oxford, New York.

Bibliografske enote se spreminjajo glede na aktualne tematike v posameznem letu.

Dodatna literatura:

Drglin. Zalka (2002). Materinstvo in razvoj novih reproduktivnih tehnologij – usodna srečanja. Časopis za kritiko znanosti. 2002. številka 207/208. str. 95-108.

Doyal. Lesley (1985). Politična ekonomij zdravja. RK ZSMS. Ljubljana.

Knežević Hočevar. Duška (2003). Idejno ozadje esencialističnih predstav o rodnosti v treh primerih presoj nacionalne populacije. Družboslovne razprave . letn. 19. št. 43. str. 29-46.

Knežević Hočevar. Duška (2003). Medijska govorica o nacionalni reprodukciji v postsocialistični Sloveniji. Teorija in praksa. marec/april 2003. let. 40. št. 2. str. 335-356.

Marmot. Michael in Wilkinson. G. Richard (ur.) (2006). Social Determinants of Health. Oxford University Press. UK.

Sen. Amartya K. (2002). Ekonomija blaginje. Založba cf*. Ljubljana.

Sevenhuijsen. Selma in Švab. Alenka. (ur.) (2003). Labirinti skrbi. Pomen perspektive etike skrbi na socialno politiko. Mirovni inštitut. Ljubljana.

vpis v letnik

Aktivno sodelovanje in sprotno opravljanje vaj in nalog 50,00 %
Kolokvij in/ali izpitna naloga 50,00 %